Albanija

Načrtovanje družinskega dopusta zna biti zanimivo opravilo. Posebej v naši družini. Ponavadi izberemo smer in kraj, ki naj bi bil naš glavni cilj, potem pa na pot in sproti prilagajamo dinamiko in smer . Tako, da če nas kdo vpraša kam odhajamo, je največ kar lahko povemo državo, ki jo imamo v mislih.. No, tokrat smo šli še dlje.  V planu smo imeli Francijo in sicer brez velikih mest in turističnih znamenitosti. Ja, to je bil plan. Teden dni pred odhodom pa je padla drugačna odločitev.  A l b a n i j a !

Domači ročni izdelki 

Pri prijateljih, ki so že bili v Albaniji, smo dobili nekaj osnovnih informacije in smo šli. Kakšnega spodobnega vodiča nismo dobili, če sem pošten ga pretirano tudi iskali nismo. Imeli pa smo zemljevid ( GPS-a načrtno ne uporabljamo) in polne glave stereotipov o tej dolgo časa izolirani  državi. Preko Hrvaške smo najprej obiskali Črno goro.

Kasarna Masline Titograd

Meni se izpolnila želja, da obiščem nekdanji Titograd, kjer sem eno leto služil domovini - bivši. In končno Albanija. Zadnjih nekaj kilometrov  po Črni gori smo vozili po makadamski cesti z ogromnimi luknjami. Kot se je izkazalo pozneje je bila to priprava na to kar nas je čakalo.  Večino slabih stvari in pomislekov, ki smo jih slišali pred odhodom ne drži razen stanja njihovih cest. 

Albanska realnost 

Ko cela Evropa vse bolj stremi k čim hitrejšemu turističnemu razvoju, Albanija še močno zaostaja in to je njena prednost. Za nekoga, ki ima rad da je vse po "reglcih" zna biti veliko stvari motečih, drugače so pa Albanci fleksibilni. V Tirani na primer res ni označenih parkirišč, kjer bi tujci željni ogleda prestolnice lahko parkirali svoj avto ali v našem primeru avtodom, ampak se najde  varnostnik ministrstva za finance,ki je  pripravljen za 100 lekov (60 centov) odstopiti  prostor in svoj avto premakniti na pločnik.

Glavni trg v Tirani

V pestri albanski preteklosti v ni manjkalo pomembnih ljudi in junakov. Prvi med njimi je brez dvoma Skenderbeg. Nekdanji janičar, ki je pobegnil iz turške vojske in sonarodnjake popeljal v boj proti Otomanskemu imperiju. Med drugim je premagal sultana Murata II. in obvaroval mesto Kruje. Ljudje so še danes ponosni nanj, kar pa ne velja za  Enverja Hodža. Njega so dali na stranski tir. Razumljivo.

Enverjeva dediščina

Država se počasi pobira po dolgotrajni vladavini režima, ki je za svoj obstoj izbral taktiko zaprtosti, ustrahovanja in samozadostnosti. Čeprav so ogromno bunkerjev že podrli in ostanke uporabili v  ljudem bolj prijazne namene, še danes praktično na vsakem koraku opaziš te prepoznavne pomnike neke neumnosti.

Kruje

Avtodomarji radi iščemo in obiskujemo kraje, ki niso na prvih straneh katalogov potovalnih agencij in v katerih je še nekaj tiste ne zaigranosti in originalnosti domorodcev. Tokrat smo imeli z izbiro države veliko sreče. Zadovoljstvo na potovanju je v veliki meri odvisno od pričakovanj, ki jih imamo, ko se odpravljamo na pot. Glede na naša majhna pričakovanja je bilo navdušenje toliko večje. Ostalo je še veliko lepega. Zato pa "Albanija - I'il be back"

Gjirokastro - rojstni kraj Enverja Hodže

Albanija bo  zanimiva destinacija, dokler množični turizem in hoteli z "all inclusive" ponudbo ne bodo preplavili tudi te prebujajoče se Trnuljčice. Kakšna metla in grablje bi naredile čudeže, pa mogoče kakšen meter več "tapravga" asfalta ne bi škodilo - ampak ali bi potem to še bila Albanija, ki si nas je pozitivno presenetila s svojo preprosto prijaznostjo in pregovorno balkansko gostoljubnostjo.